Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije

0001
AERO
0002
Agis
0003
Agraria
0004
Agrotehnika
0005
Almira
0006
Alpetour
0007
Alpina
0008
Alples
0009
ARNES - Akademsko in raziskovalno omrežje Slovenije
0010
Astra
0011
Atomski center Vinča
0012
Autocommerce
0013
Beti
0014
Biotehniška fakulteta
0015
Bolnišnica Franca Derganca
0016
Brest
0017
Celjske lekarne
0018
Chemo
0019
Cinkarna Celje
0020
Color
0021
Commerce
0022
CTK - Centralna tehniška knjižnica
0023
DBH - Dolenjska banka in hranilnica
0024
Dekorativna
0025
Delamaris
0026
Delo
0027
DEM - Dravske elektrarne Maribor
0028
DES - Distribucija energije Slovenija
0029
Dinos
0030
DMFA - Društvo matematikov, fizikov in astronomov
0031
Dom
0032
Donit
0033
Droga
0034
DZS - Državna založba Slovenije
0035
ECM - Ekonomski center Maribor
0036
EF - Ekonomska fakulteta
0037
EGM - Elektrogospodarstvo Maribor
0038
Ekonomski inštitut pravne fakultete
0039
Elan
0040
Elektrotehna
0041
Elektrotehna Delta
0042
Elektrotehniška fakulteta Split
0043
Eles
0044
Elkom - Združena elektrokovinska podjetja iz Maribora
0045
Elma
0046
EMI - Elektromontaža in inštalacije
0047
EMO - Tovarna emajlirane posode
0048
Emona
0049
Energoinvest
0050
Energoinvest Sarajevo
0051
ETA - Tovarna elektrotermičnih aparatov
0052
Etol
0053
FAGG - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
0054
FE - Fakulteta za elektrotehniko
0055
Filozofska fakulteta
0056
FMF - Fakulteta za matematiko in fiziko
0057
FNT - Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
0058
FRI - Fakulteta za računalništvo
0059
Fructal
0060
FS - Fakulteta za strojništvo
0061
FSPN - Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
0062
Geodetski zavod SRS
0063
Geološki inštitut
0064
GG Bled - Gozdno gospodarstvo
0065
GG Novo mesto - Gozdno gospodarstvo
0066
Ginekološka klinika
0067
GLIN - Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje
0068
Gorenje
0069
Gorenjska predilnica
0070
Gorjanci
0071
Gospodarska zbornica SRS
0072
GP Obnova - Gradbeno podjetje
0073
Gradis
0074
Hidrometeorološki zavod SRS
0075
Hidromontaža
0076
Hmezad
0077
IB - Industrijski biro
0078
IBI - Industrija bombažnih izdelkov
0079
IBK - Inštitut Boris Kidrič
0080
IBMI - Inštitut za biomedicinsko informatiko
0081
IBT - Investicijski biro Trbovlje
0082
IEVT - Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko
0083
IJS - Inštitut Jožef Stefan
0084
IKN - Inštitut za klinično nevrofiziologijo
0085
Ilirija
0086
IMFM - Inštitut za matematiko fiziko in mehaniko
0087
IMOS Ljubljana - Združena industrijska gradbena podjetja
0088
IMP - Industrijsko montažno podjetje
0089
IMP - Inštitut Mihajlo Pupin
0090
IMPOL - Industrija metalnih polizdelkov
0091
IMV - Industrija motornih vozil
0092
Induplati
0093
Inex Adria Aviopromet
0094
Ingrad
0095
Inštitut za biologijo
0096
Inštitut za kovinske konstrukcije
0097
Inštitut za sociologijo in filozofijo
0098
Integral
0099
Intereuropa
0100
Intertrade
0101
Intertrade IBM šolski center
0102
Intertrade Računski center
0103
Intertransport
0104
IRB - Inštitut Ruđer Bošković
0105
Iskra
0106
Iskra CAOP - Center za avtomatsko obdelavo podatkov
0107
Iskra Commerce
0108
Iskra Delta
0109
Iskra Elektromehanika
0110
Iskra Mikroelektronika
0111
Iskra Računalniki
0112
Iskra Široka potrošnja
0113
Iskra Telematika
0114
Iskra TEN - Tovarna elektronskih naprav
0115
Iskra ZORIN - Zavod za organizacijo in informatiko
0116
Iskra ZZA - Zavod za avtomatizacijo
0117
Izobraževalna skupnost SRS
0118
IZUM - Inštitut informacijskih znanosti Univerze v Maribor
0119
Izvršni svet SRS
0120
Javna skladišča Ljubljana
0121
Jeklotehna
0122
Jelovica
0123
JLA - Jugoslovanska ljudska armada
0124
Jugotekstil impex
0125
Jutranjka
0126
Kartonažna tovarna
0127
KBH Ljubljana - Kreditna banka in hranilnica
0128
KBH Maribor - Kreditna banka in hranilnica
0129
KBM - Kreditna banka Maribor
0130
Kemijski inštitut
0131
KK Žalec - Kmetijski kombinat
0132
KLI Logatec - Kombinat lesno predelovalne industrije
0133
Klinična bolnica v Ljubljani
0134
Klinični center Ljubljana
0135
Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka
0136
Komet
0137
Kompas
0138
Komunalna banka
0139
Komunalno podjetje Celje
0140
Komunalno podjetje Ljubljana
0141
Konim
0142
Kontekstobus
0143
Konus
0144
Kopa
0145
Kovinoplastika
0146
Kovinotehna
0147
Krka
0148
KŽK Kranj - Kmetijsko živilski kombinat
0149
KZSZ Celje - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0150
KZSZ Kranj - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0151
KZSZ Ljubljana - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0152
KZSZ Maribor - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0153
Labod
0154
Lek
0155
Lesna
0156
Lesnina
0157
Lesonit
0158
LIP - Lesna industrija Bled
0159
Lisca
0160
Litostroj
0161
Ljubljanska banka
0162
Ljubljanska banka Črnomelj
0163
Ljubljanske mlekarne
0164
Ljubljanske občine
0165
Loka
0166
LTH - Loška tovarna hladilnikov
0167
Luka Koper
0168
Mariborska livarna
0169
Marles
0170
Matematični center SRS
0171
Meblo
0172
Mehanografski center
0173
Mehanotenika
0174
Mercator
0175
MERX
0176
Metalka
0177
Metalna
0178
Mikrohit
0179
Mikroračunalniški klub Abakus
0180
Mladinska knjiga
0181
Moj mikro
0182
MTT - Mariborska tekstilna tovarna
0183
Mura
0184
MZT - Ministrstvo za znanost in tehnologijo
0185
Narodna banka centrala Ljubljana
0186
NBS - Narodna banka Slovenije
0187
NIJS - Nuklearni inštitut Jožef Stefan
0188
Nivo
0189
Novoles
0190
Novoteks
0191
NUK - Narodna univerzitetna knjižnica
0192
Onkološki inštitut
0193
Onkološki inštitut
0194
Organizator
0195
Palace Hotel
0196
Papirnica Vevče
0197
Peko
0198
Perutnina
0199
Petrol
0200
Pionir
0201
Planika
0202
Pletenina
0203
Pletenine
0204
Polzela
0205
Pravna fakulteta
0206
Predilnica in tkalnica Tržič
0207
Predilnica Litija
0208
Prehrana
0209
Primat
0210
Primorje
0211
Prometni inštitut
0212
PTT Računski center - Pošta, telegraf in telefon
0213
Računalniški center Dobrina
0214
Računalniški center Univerze v Zagrebu
0215
Računski center Zagreb
0216
Radenska
0217
Rašica
0218
Razvojni center Celje
0219
RCU - Računalniški center Univerze v Ljubljani
0220
RCUM - Računalniški center Univerze v Mariboru
0221
REK - Rudarsko elektroenergetski kombinat
0222
Republiška skupnost za ceste SRS
0223
Rog
0224
RRC - Republiški računski center
0225
RRC Stegne - Republiški računski center
0226
RSNZ - Republiški sekretariat za notranje zadeve
0227
RSP - Republiški sekretariat za pravosodje
0228
RTV Ljubljana
0229
RTV Ljubljana - Radio televizija
0230
Rudarski šolski center Velenje
0231
Rudis
0232
RZS Ljubljana - Regionalna zdravstvena skupnost
0233
Sadje Zelenjava
0234
Salonit
0235
Saturnus
0236
Sava
0237
SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti
0238
SDK Celje - Služba družbenega knjigovodstva
0239
SDK centrala Ljubljana - Služba družbenega knjigovodstva
0240
SDK Kočevje - Služba družbenega knjigovodstva
0241
SDK Koper - Služba družbenega knjigovodstva
0242
SDK Kranj - Služba družbenega knjigovodstva
0243
SDK Krško - Služba družbenega knjigovodstva
0244
SDK Maribor - Služba družbenega knjigovodstva
0245
SDK Murska Sobota - Služba družbenega knjigovodstva
0246
SDK Nova Gorica - Služba družbenega knjigovodstva
0247
SDK Novo mesto - Služba družbenega knjigovodstva
0248
SDK Postojna - Služba družbenega knjigovodstva
0249
SDK Ptuj - Služba družbenega knjigovodstva
0250
SDK Ravne na Koroškem - Služba družbenega knjigovodstva
0251
SDK Trbovlje - Služba družbenega knjigovodstva
0252
SDK Velenje - Služba družbenega knjigovodstva
0253
SGP Beton - Splošno gradbeno podjetje
0254
SGP Gorica - Splošno gradbeno podjetje
0255
SGP Gradbinec - Splošno gradbeno podjetje
0256
SGP Grosuplje - Splošno gradbeno podjetje
0257
SGP Konstruktor - Splošno gradbeno podjetje
0258
SGP Projekt - Splošno gradbeno podjetje
0259
SGP Slovenija ceste - Splošno gradbeno podjetje
0260
SGP Stavbenik - Splošno gradbeno podjetje
0261
Simplex
0262
Sklad Borisa Kidriča
0263
SKNE - Savezni komisija za nuklearnu energiju
0264
Skupščina mestne občine Ljubljana
0265
Skupščina občine Celje
0266
Skupščina občine Domžale
0267
Skupščina občine Jesenice
0268
Skupščina občine Koper
0269
Skupščina občine Kranj
0270
Skupščina občine Ljubljana
0271
Skupščina občine Maribor
0272
Skupščina občine Nova Gorica
0273
Skupščina občine Škofja Loka
0274
Skupščina občine Velenje
0275
Slovenija vino
0276
Slovenijales
0277
Slovenijales Spodnja Idrija
0278
Slovensko društvo Informatika
0279
Špedtrans
0280
SPIZ - Skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
0281
Splošna bolnišnica Maribor
0282
Splošna plovba
0283
SSUP - Savezni sekretarijat za unutrašnje poslove
0284
Staninvest
0285
Stavbar
0286
Stol
0287
STT - Strojna tovarna Trbovlje
0288
Surovina
0289
Svila
0290
Svilanit
0291
TAM - Tovarna avtomobilov Maribor
0292
Tanjug
0293
Tehniška fakulteta Maribor
0294
Tehniška šola Celje
0295
Tekstil
0296
Tekstilindus
0297
Termika
0298
TGA - Tovarna glinice in aluminija
0299
Titan
0300
TKI - Tovarna kemičnih izdelkov
0301
TKO Zreče - Tovarna kovanega orodja
0302
Tobačna tovarna
0303
Tomos - Tovarna motorjev Sežana
0304
Toper
0305
Tops
0306
Tovarna dušika Ruše
0307
Tovarna stikalnih naprav
0308
TVT Boris Kidrič - Tovarna vozil in toplotne tehnike
0309
UKM - Univerzitetna knjižnica Maribor
0310
UNIAL
0311
Univerza v Ljubljani
0312
Univerza v Mariboru
0313
UNZ Koper - Uprava za notranje zadeve
0314
UNZ Kranj - Uprava za notranje zadeve
0315
UNZ Ljubljana - Uprava za notranje zadeve
0316
UNZ Maribor - Uprava za notranje zadeve
0317
Upravna enota mestne občine Ljubljana
0318
Upravna enota občine Moste-Polje
0319
UZZV Ljubljana - Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo
0320
VEKŠ - Visoka ekonomska komercialna šola
0321
Veriga
0322
Viator
0323
Visokošolsko računalniško središče v Mariboru
0324
Vodno gospodarstvo Maribor
0325
Vojnotehnični inštitut Kragujevac
0326
Vozila Gorica
0327
VŠOD - Visoka šola za organizacijo dela
0328
VTŠ - Višja tehniška šola
0329
Zavarovalnica Maribor
0330
Zavod SRS za družbeno planiranje
0331
Zavod za avtomatsko obdelavo podatkov Trnovo
0332
Zavod za napredek gospodarstva Celje
0333
Zavod za organizacijo in revizijo
0334
Zavod za organizacijo in revizijo poslovanja
0335
Zavod za raziskave materiala in konstrukcij
0336
Zavod za šolstvo SRS
0337
Zavod za statistiko SRS
0338
Zavod za urbanizem
0339
Zdravilišče Radenci
0340
Zdravstveni dom Celje
0341
Združenje gozdnogospodarskih podjetij
0342
Železarna Jesenice
0343
Železarna Ravne
0344
Železarna Sisak
0345
Železarna Smederovo
0346
Železarna Štore
0347
Zlatorog
0348
ZOTKS - Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije
0349
ŽTP - Železniško transportno podjetje
0350
Zvezni zavod za statistiko

Iskra Elektromehanika

Kupili / gostili:
1946 - POWERS-SAMAS neznan
1957 - POWERS-SAMAS neznan
1960 - SPERRY Rand UNIVAC 60
1970 - IBM 360/25
1977 - IBM 370/135
Imeli dostop do:
1957 - POWERS-SAMAS neznan pri Iskra Elektromehanika
1985 - 2x Delta 4785 pri Iskra ZORIN - Zavod za organizacijo in informatiko
Povezane osebe:
Branislav Popovič
Milan Mekinda
Viri:
Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 4)

>>Nova garnitura Powers v Iskri 'Stroji so postali nujen organizacijski pripomoček povsod kjer imajo opraviti z večjo količino podatkov. Če izvzamemo že preko 25 let staro garnituro Powers strojev, ki jo uporabljamo v Iskri danes, se sedaj tudi naše podjetje z novo moderno garnituro uvršča med prve uporabnike poleg TAM in Litostroj. Omogoča hitro ovrednotenje poslovne dokumentacije in hitro izdelavo vseh potrebnih obračunov, sumarnih pregledov, tabel za knjiženje. Nova garnitura je sestavljena iz luknjalnikov, opisovalca-interpretirke, stroja za množenje, sortirke, stroja za dupliciranje, primerjanje in razvrščanje, tabelirke in stroja za knjiženje.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 2)

>>Strojna obdelava v Iskri 'Iskra ob ustanovitvi v dobrem položaju, saj je že takoj prevzela garnituro strojev Powers. Postopno uredili postopke za strojno obdelavo ustrezno možnostim strojev in njihovih kapacitet. Z njimi postopno začeli izvajati strojni obračun bruto zaslužkov, obračun plač, obračun material za knjigovodstvo proizvodnje, obračun izmeta in obračun razvojnih del. Perspektive razvoja podjetja zahtevajo tudi prenos ostalih glavnih postopkov na stroje, izpopolnitev in avtomatizacijo obstoječih in uvedbo novih postopkov, ki jih zaradi obilice primerov in številčnih podatkov ročno ne moremo opraviti zadovoljivo. Za prevzem teh nalog obstoječi stroji ne odgovarjajo, zato kupujemo nove moderne.. pripravljamo razširitev obdelav na obstoječih področjih, kot so bile zamišljene.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 3)

>>Uporaba strojev Powers in odločitev za nakup nove garniture 'Po izvršenem obračunu osnovnih dokumentov se obdelava glavnega dela stroškovne dokumentacije v Iskri izvaja s stroji Powers.. Remington Rand. Stroji izvajajo operacije sortiranja, tabeliranja in seštevanja po najraznovrstnejših kriterijih, potrebnih za obračun proizvodnje itd.. Ves strojni park je že močno iztrošen zato so se odločili za nakup nove garniture.'

Iskra (1965, letnik 4, številka 2)

>>Racionalnost mehanografije v Iskri 'Primerjava mehaniziranega in ročnega knjigovodstva pokaže da je število zaposlenih v materialnem knjigovodstvu v razmerju 1:2,4 v prid enote, ki je popolnoma mehanizirana. Primer obračuna osebnih dohodkov pokaže, da je avtomatična obdelava na stroju UNIVAC v Elektromehaniki veliko bolj učinkovita in natančna. S tem ko je opravljen materialni obračun skladišča in obračun osebnih dohodkov je obenem že na razpolago prečiščena dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnje, ki bi sicer na ročni način vzel ogromno časa. Ista dokumentacija služi tudi za izdelavo statističnih tabel. Za takšno ročno delo bi potrebovali vsaj 7 zaposlenih, medtem ko zdaj delo opravita 2 osebi.' 'Mehanografska sredstva-Powers Samas-so bila v Elektromehaniki angažirana že od leta 1946, vendar še zdaleč ni dosežen optimum. Pri strojni obdelavi izbiramo tako rešitev, ki nudi čim večjo preglednost in daje najboljši rezultat. Medtem ko se napake pri ročni obdelavi kopičijo, se v postopkih strojne obdelave odkrivajo in izločujejo. Stroji obsežno delo opravijo v relativno kratkem času, pri ročnem pa pogosto zahteva nadurno delo.' 'Na primeru planske kalkulacije vidimo, da so te stare po več let in služba ni v stanju izdelati kalkulacije niti enkrat v letu, čeprav je zaposlenih 29 oseb. Pričakovati je, da bi se število zaposlenih znižalo ob uvedbi mehanografije, vendar tudi če se ne bi, bi isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in solidno, kvalitetno in ažurno, česar pa sedaj ni. Mnoga tuja podjetja so že klasične garniture uporabljala 60% za planiranje in 40% za ostalo. Obračuni vseh vrst so pri sodobni poslovni organizaciji le stranski prozvod mehanografskih centrov, kajti poudarek in pomembnost je na preciznem planiranju in programiranju proizvodnje.'

Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 4)

>>Nova garnitura Powers v Iskri 'Stroji so postali nujen organizacijski pripomoček povsod kjer imajo opraviti z večjo količino podatkov. Če izvzamemo že preko 25 let staro garnituro Powers strojev, ki jo uporabljamo v Iskri danes, se sedaj tudi naše podjetje z novo moderno garnituro uvršča med prve uporabnike poleg TAM in Litostroj. Omogoča hitro ovrednotenje poslovne dokumentacije in hitro izdelavo vseh potrebnih obračunov, sumarnih pregledov, tabel za knjiženje. Nova garnitura je sestavljena iz luknjalnikov, opisovalca-interpretirke, stroja za množenje, sortirke, stroja za dupliciranje, primerjanje in razvrščanje, tabelirke in stroja za knjiženje.'

Iskra (1955, letnik 1, številka 2)

>>Primerjava ročno-strojno 'Samo za grupiranje in zbiranje normativov bi ročno potrebovali približno 1200 ur, na novi garnituri Powers(naročena.. dobili 1957) le 65 ur.. Sortirka opravi delo 20-krat hitreje.. podobno pa je tudi razmerje pri drugih opravilih.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 3)

>>Uporaba strojev Powers in odločitev za nakup nove garniture 'Po izvršenem obračunu osnovnih dokumentov se obdelava glavnega dela stroškovne dokumentacije v Iskri izvaja s stroji Powers.. Remington Rand. Stroji izvajajo operacije sortiranja, tabeliranja in seštevanja po najraznovrstnejših kriterijih, potrebnih za obračun proizvodnje itd.. Ves strojni park je že močno iztrošen zato so se odločili za nakup nove garniture.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 5)

>>O podrobnostih materialnega poslovanja z novo garnituro Powers 'Kombinacija dokumenta z luknjano kartico je novost ne le v tovarni, temveč v naši državi sploh. V materialnem poslovanju imamo kartoteko planskih cen, ki je sestavljena iz luknjanih kartic in se vodi v predkalkulaciji. Kljub temu, da vsebuje kartoteka 16.000 kartic kolikor vrst materiala je v prometu izdela duplikate stroj avtomatično v pičlih treh urah. Prejemnica in oddajnica kakor tudi vsa ostala skladiščna dokumentacija je pravtako originalna kartica, ki se vedno izdaja v enem samem izvodu. Ta način razbremenjuje uslužbence v materialnem knjigovodstvu. Vsak mesec povprečno okrog 20-25 tisoč prejemov in oddaj materiala. To predstavlja pravtoliko računskih operacij, ki jih stroj za množenje opravi le v dveh izmenah.'

Jeseniški Železar 1957 006

>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR

Glas Gorenjske (07.05.1960, letnik 13, številka 54)

>> Študija za ustanovitev mehanografskega centra v Kranju 'Servis bi za več podjetij opravljal službo zbiranja in obdelave raznih podatkov s področja gospodarske dejavnosti.. Podjetja, ki bi se odločila za sodelovanje, bi prispevala sredstva za nakup opreme. Podjetja imajo velike izdatke za opravljanje teh služb, hkrati pa so v težavah zaradi pomanjkanja ustreznega kadra.. še posebej manjša podjetja. Podoben mehanografski servis so zato že ustanovili v Ljubljani in Mariboru. Med 14 podjetji in ustanovami v Jugoslaviji s takim servisom, sta na Gorenjskem Iskra in Železarna Jesenice.'

Iskra (1965, letnik 4, številka 2)

>>Racionalnost mehanografije v Iskri 'Primerjava mehaniziranega in ročnega knjigovodstva pokaže da je število zaposlenih v materialnem knjigovodstvu v razmerju 1:2,4 v prid enote, ki je popolnoma mehanizirana. Primer obračuna osebnih dohodkov pokaže, da je avtomatična obdelava na stroju UNIVAC v Elektromehaniki veliko bolj učinkovita in natančna. S tem ko je opravljen materialni obračun skladišča in obračun osebnih dohodkov je obenem že na razpolago prečiščena dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnje, ki bi sicer na ročni način vzel ogromno časa. Ista dokumentacija služi tudi za izdelavo statističnih tabel. Za takšno ročno delo bi potrebovali vsaj 7 zaposlenih, medtem ko zdaj delo opravita 2 osebi.' 'Mehanografska sredstva-Powers Samas-so bila v Elektromehaniki angažirana že od leta 1946, vendar še zdaleč ni dosežen optimum. Pri strojni obdelavi izbiramo tako rešitev, ki nudi čim večjo preglednost in daje najboljši rezultat. Medtem ko se napake pri ročni obdelavi kopičijo, se v postopkih strojne obdelave odkrivajo in izločujejo. Stroji obsežno delo opravijo v relativno kratkem času, pri ročnem pa pogosto zahteva nadurno delo.' 'Na primeru planske kalkulacije vidimo, da so te stare po več let in služba ni v stanju izdelati kalkulacije niti enkrat v letu, čeprav je zaposlenih 29 oseb. Pričakovati je, da bi se število zaposlenih znižalo ob uvedbi mehanografije, vendar tudi če se ne bi, bi isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in solidno, kvalitetno in ažurno, česar pa sedaj ni. Mnoga tuja podjetja so že klasične garniture uporabljala 60% za planiranje in 40% za ostalo. Obračuni vseh vrst so pri sodobni poslovni organizaciji le stranski prozvod mehanografskih centrov, kajti poudarek in pomembnost je na preciznem planiranju in programiranju proizvodnje.'

Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1970, letnik 9, številka 31)

>>Elektronski računski center v Elektromehaniki

Miha Bejek, Marjan Bradeško, Jernej Virant in Nikolaj Zimic: 20 let Fakultete za računalništvo in informatiko

>>FE 'Na Oddelek za šibki tok je po letu 1960 tedanja Iskra Kranj pripeljala v laboratorij star računalnik podjetja Univac(Univac 60/120, ki so ga imeli v Iskri) in za tedanji čas ne tako star češki relejski računalnik Aritma, da bi se naučili prenašanja relejskih rešitev v logične elektronske rešitve.'

Iskra (1970, letnik 9, številka 31)

>>Elektronski računski center v Elektromehaniki

Glas (06.06.1970, letnik 23, številka 43)

>>Nov elektronski računalnik IBM v Iskri

Iskra (12.12.1970, letnik 9, številka 45)

>>Vprašanje o enotnem centru za obdelavo podatkov v Iskri 'Iskra Elektromehanika IBM 360/25, ISKRA CAOP CDC 3300, Iskra Commerce pravtako isti CDC 3300 in IBM 360/30'

Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)

>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE

Iskra (1965, letnik 4, številka 2)

>>Racionalnost mehanografije v Iskri 'Primerjava mehaniziranega in ročnega knjigovodstva pokaže da je število zaposlenih v materialnem knjigovodstvu v razmerju 1:2,4 v prid enote, ki je popolnoma mehanizirana. Primer obračuna osebnih dohodkov pokaže, da je avtomatična obdelava na stroju UNIVAC v Elektromehaniki veliko bolj učinkovita in natančna. S tem ko je opravljen materialni obračun skladišča in obračun osebnih dohodkov je obenem že na razpolago prečiščena dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnje, ki bi sicer na ročni način vzel ogromno časa. Ista dokumentacija služi tudi za izdelavo statističnih tabel. Za takšno ročno delo bi potrebovali vsaj 7 zaposlenih, medtem ko zdaj delo opravita 2 osebi.' 'Mehanografska sredstva-Powers Samas-so bila v Elektromehaniki angažirana že od leta 1946, vendar še zdaleč ni dosežen optimum. Pri strojni obdelavi izbiramo tako rešitev, ki nudi čim večjo preglednost in daje najboljši rezultat. Medtem ko se napake pri ročni obdelavi kopičijo, se v postopkih strojne obdelave odkrivajo in izločujejo. Stroji obsežno delo opravijo v relativno kratkem času, pri ročnem pa pogosto zahteva nadurno delo.' 'Na primeru planske kalkulacije vidimo, da so te stare po več let in služba ni v stanju izdelati kalkulacije niti enkrat v letu, čeprav je zaposlenih 29 oseb. Pričakovati je, da bi se število zaposlenih znižalo ob uvedbi mehanografije, vendar tudi če se ne bi, bi isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in solidno, kvalitetno in ažurno, česar pa sedaj ni. Mnoga tuja podjetja so že klasične garniture uporabljala 60% za planiranje in 40% za ostalo. Obračuni vseh vrst so pri sodobni poslovni organizaciji le stranski prozvod mehanografskih centrov, kajti poudarek in pomembnost je na preciznem planiranju in programiranju proizvodnje.'

Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 4)

>>Nova garnitura Powers v Iskri 'Stroji so postali nujen organizacijski pripomoček povsod kjer imajo opraviti z večjo količino podatkov. Če izvzamemo že preko 25 let staro garnituro Powers strojev, ki jo uporabljamo v Iskri danes, se sedaj tudi naše podjetje z novo moderno garnituro uvršča med prve uporabnike poleg TAM in Litostroj. Omogoča hitro ovrednotenje poslovne dokumentacije in hitro izdelavo vseh potrebnih obračunov, sumarnih pregledov, tabel za knjiženje. Nova garnitura je sestavljena iz luknjalnikov, opisovalca-interpretirke, stroja za množenje, sortirke, stroja za dupliciranje, primerjanje in razvrščanje, tabelirke in stroja za knjiženje.'

Iskra (1955, letnik 1, številka 2)

>>Primerjava ročno-strojno 'Samo za grupiranje in zbiranje normativov bi ročno potrebovali približno 1200 ur, na novi garnituri Powers(naročena.. dobili 1957) le 65 ur.. Sortirka opravi delo 20-krat hitreje.. podobno pa je tudi razmerje pri drugih opravilih.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 3)

>>Uporaba strojev Powers in odločitev za nakup nove garniture 'Po izvršenem obračunu osnovnih dokumentov se obdelava glavnega dela stroškovne dokumentacije v Iskri izvaja s stroji Powers.. Remington Rand. Stroji izvajajo operacije sortiranja, tabeliranja in seštevanja po najraznovrstnejših kriterijih, potrebnih za obračun proizvodnje itd.. Ves strojni park je že močno iztrošen zato so se odločili za nakup nove garniture.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 5)

>>O podrobnostih materialnega poslovanja z novo garnituro Powers 'Kombinacija dokumenta z luknjano kartico je novost ne le v tovarni, temveč v naši državi sploh. V materialnem poslovanju imamo kartoteko planskih cen, ki je sestavljena iz luknjanih kartic in se vodi v predkalkulaciji. Kljub temu, da vsebuje kartoteka 16.000 kartic kolikor vrst materiala je v prometu izdela duplikate stroj avtomatično v pičlih treh urah. Prejemnica in oddajnica kakor tudi vsa ostala skladiščna dokumentacija je pravtako originalna kartica, ki se vedno izdaja v enem samem izvodu. Ta način razbremenjuje uslužbence v materialnem knjigovodstvu. Vsak mesec povprečno okrog 20-25 tisoč prejemov in oddaj materiala. To predstavlja pravtoliko računskih operacij, ki jih stroj za množenje opravi le v dveh izmenah.'