Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije
AERO
- Kupili / gostili:
-
1969 - IBM 360/20
- Imeli dostop do:
-
1977 - IBM 370/135
pri Razvojni center Celje
1982 - IBM 4341 pri Razvojni center Celje
- Viri:
-
Štorski železar (maj 1968, letnik 8, številka 5)
>>Mehanografija Da ali Ne 'v Sloveniji je bilo do konca prvega polletja 1967 montiranih 30 garnitur, naročenih pa 20 novih. V Celju je tudi interes podjetij, ki so manjša od železarne zelo velik. Naročena je garnitura za Gorenje, za Zavod za napredek gospodarstva, ki bo obdeloval podatke za Toper Celje in Polzelo, resno pa mislijo na garnituro tudi v AERO Celje in v Kmetijskem kombinatu Žalec. Od železarn ima Železarna Jesenice že 11 let klasično garnituro, ki jo bo zamenjala z novo sistema 360. Železarna Zenica je nabavila garnituro že leta 1966 in že obdeluje celotni reprodukcijski material in surovine. Tudi Železarna Ravne je pričela z organizacijskimi pripravami.' 'Prejšnja oprema je bila že zelo zastarela ob nakupu.. zato je že sklenjena pogodba za dobavo nove sodobne garniture sistema 360, z večjimi kapacitetami in hitrostjo, ki bo dobavljena v letu 1969.'
MERX Vestnik (November 1970, Leto 6, Številka 7)>>Mehanografija v Sloveniji in uvajanje v MERX 'Prvi mehanografski stroji so se pojavili v ZDA.. v Nemčiji pa v letu 1941. V sami Sloveniji je visoka mehanografija stara približno 15 let.Prvi mehanografski stroji so bili v TAM-u Maribor, nadalje Litostroju Ljubljana, Železarni Jesenice itd. V Celju so do sedaj instalirani trije sistemi in sicer kot največje v podjetju EMO IBM 360/25, v tovarni AERO 360/20 in v Zavodu za napredek gospodarstva 360/20.''V naslednjih letih bo podjetje moralo postopno preiti na visoko mehanografijo.. v čim krajšem času postavimo program dela, ki je vezan s strojno obdelavo. Poskusna vpeljava obdelave podatkov v poslovalnici Agropromet v letošnjem letu.. dobri rezultati koristni za poslovnico in nove smernice za podjetje''nakup mehanografskih sredstev Nixdorf'
Delo (13.11.1970, letnik 12, številka 310)>>V Aero gospodari računalnik 'Nakup elektronskega računalnika in usposabljanje uslužbencev ena najcenejših investicij' 'Poslovna in razvojna politika se je prej vse preveč uravnavala po občutku, zdaj pa lahko sledi izsledkom analiz na podlagi obdelave podatkov in omogoča hitre poslovne odločitve'
Novi tednik (14.01.1970, letnik 24, številka 2)>>Nov računalnik v Aero 'V upravni zgradbi tovarne so pred tedni v celoti opremili mehanografski center za potrebe lastnega podjetja'
Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE
Naš Aero (03.07.1971, letnik 10, številka 3)>>Elektronski računalniki IBM v Sloveniji 'V zadnjih letih se je uporaba elektronskih računalnikov v Sloveniji zelo povečala, saj je bila ob koncu lanskega leta že 36 podjetij, ki so jih uporabljala, nadaljnjih 60 pa je računalnike že naročilo. Računalnik IBM 360/40 imajo 3 podjetja, IBM 360/30 ima 6 podjetij, IBM 360/25 ima 14 podjetij, med njimi tudi EMO iz Celja in Gorenje iz Velenja; IBM 360/20 ima 10 podjetij med njimi tudi Aero in Zavod za napredek gospodarstva iz Celje'
Novi tednik (26.10.1972, letnik 26, številka 43)>>Intervju s Slavkom Terčetom iz Zavoda za napredek gospodarstva Celje 'Zavod pripravlja tudi tečaje, izobraževanje.. trenutno se v Celjski regiji ukvarja z avtomatsko obdelavo podatkov 40 ljudi''Elektronske računalnike že imajo EMO+Kovinotehna, TKO Zreče in Železarna Štore; Zavod za napredek gospodarstva Celje+Toper in Polzela; Aero, Merx, Zavod za socialno zavarovanje, SDK Celje, KK Žalec, Gorenje in Lisca''Nekatere pa se že pripravljajo kot Skupščina občine Celje, Zdravstveni dom Celje, Etol, Žična, Tehnomercator, RCS Velenje, Tovarna usnja Šoštanj in drugi.' 'Razdrobljenost tudi na področju računalništva ne vodi nikamor. Velikega centra ne more kupiti ena sama delovna organizacija. Zato bi lahko skupno financirali takšenc enter, ki bi bil povezan še z republiškim centrom in bi zadostil potrebam vse regije. Zalostno bi bilo, če bi se občina Celje in Zdravstveni dom dokončno navezala na Astrin računalnik v Ljubljani.'
Novi tednik (21.04.1977, letnik 31, številka 16)>>Nujnost skupnega centra v Celju 'Velika neusklajenost, nepovezanost in nesmotrnost računalniških sistemov je privedla do oblikovanja jasnejših usmeritev v državi' 'Zainteresirane organizacije na celjskem področju nameravajo pristopit k skupnemu računskemu centru in strniti strokovne, kadrovske in materialne zmogljivosti. Takšen pristop predstavlja začetek v razrvijanju smotrno povezanih informacijskih sistemov v občini, na območju in v Sloveniji' 'Računalniške sisteme imajo v Aero, Dobrina, Cinkarna, EMO, ITC(Kovinotehna), Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Razvojni center in Hmezad.. večina opreme je v najemu'
Novi tednik (21.04.1977, letnik 31, številka 16)>>Nujnost skupnega centra v Celju 'Velika neusklajenost, nepovezanost in nesmotrnost računalniških sistemov je privedla do oblikovanja jasnejših usmeritev v državi' 'Zainteresirane organizacije na celjskem področju nameravajo pristopit k skupnemu računskemu centru in strniti strokovne, kadrovske in materialne zmogljivosti. Takšen pristop predstavlja začetek v razrvijanju smotrno povezanih informacijskih sistemov v občini, na območju in v Sloveniji' 'Računalniške sisteme imajo v Aero, Dobrina, Cinkarna, EMO, ITC(Kovinotehna), Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Razvojni center in Hmezad.. večina opreme je v najemu'
Delo (14.03.1980, letnik 22, številka 62)>>Celjski razvojni center se uveljavlja 'Vložil v razvoj, tudi nov računalnik in računalniško grafiko' >>Nezadostne računalniške zmogljivosti v bankah
Delo (20.01.1983, letnik 25, številka 15)>>Partnerji Družbeni računalniški center Celje 'Aero, Konus Slovenske Konjice, Etol, Zdravstveni center, občinska skupščina, Razvojni center Celje in drugi. Povezani z več kot 50 terminali. V centru so lani sami kupili in usposobili opremo IBM 4341.'
Delo (08.12.1982, letnik 24, številka 284)>>Razvojni center Celje uvedel računalniško poslovanje na Geodetsku upravi Celje in Laško
Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (24.12.1981, letnik 35, številka 51)>>O računalništvu in Družbenem računalniškem centru Celje 'Jugoslavija je na področju računalništva do Evrope približno v takem razmerju kot je bila Evropa v šestdesetih do ZDA. Leta 1978 v Zahodni Nemčiji 650 računalnikov na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa jih je okrog 150. ' 'Razvojni center Celje skupaj s številnimi organizacijami oblikujejo informacijski sistem na širšem celjskem območju. Razvojni center ima ambicije tudi pri uvajanju procesnega računalništva v regiji. Družbeni računalniški center so v Celju ustanovili leta 1978 s podjetji kot so Aero, Konus, Ingrad in drugi. Organizirani so po zgledu RRC v Ljubljani, dolgoročno nudijo storitve za potrebe članic, skbijo za strojno in programsko opremo, izobraževanje in izmenjavo znanja. Za svoj koncept delovanja so sprejeli distribuirano računalništvo, ki ga bo uresničevala s postopnim računalniške mreže in večjim številom enakih računalnikov na različnih lokacijah, glede na število članic, komunikacijsko omrežje in povečevanje potrebe. Proste zmogljivosti lahko center nudi drugim zainteresiranim. Z računalnikom centra je že mogoče vzpostaviti povezavo z banko v Beogradu.'
Delo (28.01.1978, letnik 20, številka 22)>>V novi zgradbi Razvojnega centra Celje odprli računski center 'S tem uresničujejo eno od nalog družbenega dogovora o skupnem razvoju informatike in računalništva, ki so ga podpisali pred dvema letoma. V skupnost Družbeni računski center so se združili Aero, Ingrad, Nivo, Toper, občinska skupščina, zdravstveni center in zdravstvena skupnost.'
Delo (20.01.1983, letnik 25, številka 15)>>Partnerji Družbeni računalniški center Celje 'Aero, Konus Slovenske Konjice, Etol, Zdravstveni center, občinska skupščina, Razvojni center Celje in drugi. Povezani z več kot 50 terminali. V centru so lani sami kupili in usposobili opremo IBM 4341.'
Naš čas (13.05.1982, letnik 18, številka 19)>>Nova oprema v Družbeni center Celje 'Levji delež za novo opremo je primaknil ETOL, ostalo pa članice. Zmogljivosti povečali za več kot osemkrat. Sledijo konceptu distribuirane obdelave s postopnim povečevanjem zmogljivosti glede na potrebe. Zmogljivosti so tako optimalno izkoriščene, obratovanje ekonomično.' GRE ZA NOV IBM 4341.